IDEJA - orodja

Možganska nevihta (Brainstorming)

AdminSI

Pri možganski nevihti gre za proces svobodnega zbiranja velikega obsega idej, ki udeležence spodbuja, da prostovoljno ter drug za drugim predlagajo svoje kreativne ideje in sicer v vzdušju, kjer drugi udeleženci teh idej ne kritizirajo ali o njih ne sodijo. Načeloma obstajata dva osnovna pristopa – strukturiran in nestrukturiran. Nestrukturiran pristop spodbuja udeležence, da sporočajo svoje ideje v tistem trenutku, ko se jim pojavijo v glavi, medtem ko se morajo pri strukturiranem pristopu udeleženci držati določenih pravil, da je zbiranje podatkov bolj urejeno in enakomerno porazdeljeno. Praktične izkušnje kažejo, da je strukturiran pristop bolj učinkovit.

 

Strukturiran pristop omogoča, da vsi udeleženci organizirano zbirajo ideje na določeno temo ali problem, ter spodbuja udeležence k večji kreativnosti in odprtosti do novih idej ali idej, ki niso tradicionalne. Pri tem pristopu ni možno, da bi dominanten udeleženec vplival na končne rezultate celotne ekipe. Spodbuja se sinergija v ekipi tako, da lahko vsak udeleženec gradi na kreativnem razmišljanju drugega. Strukturiran pristop je posebej primeren za ekipe, ki se prvič srečujejo s tehniko možganske nevihte, saj je nestrukturiran način v določenih okoliščinah težko obvladovati.

 

 

Strukturirana možganska nevihta običajno poteka v naslednjih korakih:

  1. Imenujmo osrednjo temo možganske nevihte v obliki vprašanja in ga zapišimo na dobro vidno mesto (npr. na tablo ali stojalo s papirjem ipd.). Zagotovimo, da vsi udeleženci vprašanje pravilno razumejo, saj v nasprotnem primeru ne bodo ustvarjali primernih odgovorov. Poskušajmo izboljšati postavljeno zapisano vprašanje tako, da ga nekaj udeležencev skuša parafrazirati in sicer z namenom, da se ga še bolje razume.
  2. Vsak udeleženec naj dobi priložnost, da odgovori na vprašanje. Začnimo s katerimkoli udeležencem in nadaljujmo – glede na sedežni red – v ali proti smeri urinega kazalca. Če se kateri udeleženec, ko je na vrsti, ne more domisliti odgovora, preprosto reče »naprej« in da besedo naslednjemu.
  3. Vsak odgovor se naj takoj napiše na tablo z velikimi debelimi črkami. Medtem nihče ne sme kritizirati odgovorov, ne glede na njihovo vsebino. Moderator zgolj zapisuje odgovore na tablo točno tako, kot so bili ti podani. To spodbuja udeležence, da se odprejo in ohranja nemoten tok ustvarjanja novih odgovorov.
  4. Nadaljujmo z možgansko nevihto, dokler vsi udeleženci ne rečejo »naprej« v istem krogu. To pomeni, da so že vse ideje ekipe izčrpane.
  5. Pri zadnjem koraku udeleženci »čistijo« odgovore. Preglejmo vse odgovore in jih skušajmo izboljšati tako, da jih zapišemo na način, da bodo čimbolj jasni. Sedaj se lahko udeleženci med seboj sprašujejo o razlogih za podane odgovore oz. o njihovem dejanskem pomenu. Odstranimo vse odgovore, ki se pojavljajo večkrat, vendar ohranimo podobne, a vendar različne ideje. Pogosto se ta faza vrednotenja oz. »čiščenja« izvaja ločeno z delno drugačno zasedbo članov.

 

 

Vir: Management inovacijskih in RR procesov v EU, 2006